Čeprav šolske ustanove trdijo drugače imajo Šole velik poudarek na ocenjevanju (stopnja pomnjenja, NE uporabe).
Otroci do 12 leta se najbolje učijo preko igre. Otroški možgani so bolj emocionalno ožičeni kot logično. Preko »online« učenja sta vpletena samo 2 čuta (vid in sluh) kar je premalo, da bi dlje časa mirovali in bili sposobni obvladati svoje vedenje.
Fizične, socialne in čustvene potrebe učenca ostanejo neopažene, ko med učiteljem in študentom ni popolnega stika. Večinoma se odvija enosmerna komunikacija.
Današnjim otroci iščejo takojšnjo zadovoljitev svojih potreb (instant gratification generation). Če ne dobijo kmalu odgovora na neznano ali slabo razloženo zadevo izgubijo osredotočenost in kmalu tudi motivacijo za učno vsebino.
Čas pozornost pri mlajših otrocih je največ 2 do 5 min na leto starosti (5 letnik– 10 do 25 min).
Znanje, pridobljeno s spletnim učenjem se nahaja le v delovnem spominu. Kmalu po izpitu se razkropi ali izgine in se nikoli ne premakne v dolgoročni spomin.
Možgani bolje obdelujejo slike kot besede (abstraktno).
Veščine ročnega pisanja bodo degenerirale ali se celo izgubile.
Spletna predavanja vsebujejo več domačih nalog in samostojnega dela.
Socializacija in skupno učenje z vrstniki se bistveno omeji.
Težko je zagotoviti novo dnevno »rutino« in navade, da se bo otrok samostojno lotil učenja
Ostati osredotočen na šolske naloge namesto izgubljanja v drugih spletnih bolj zanimivih aktivnostih.
