Vsak učenec bi se moral znati učinkovito in pametno učiti. Tehnike učenja so osnovno orodje, ki tako kot učno gradivo in pripomočki spadajo med učenčevo šolsko opremo.

Kar je v višjih razredih samoumevno, se v šolah le redko predava in če že v zelo omejenem obsegu in času. Če se otrok uči napačno (na pamet, preveč naenkrat, brez ponovitev), je to lahko vzrok za upad motivacije in slabši učni uspeh.

Tisti, ki se učijo z vsemi svojimi čutili, si zapomnijo bistveno več. Zato je koristno si predmet dobro ogledati, če možno ga prijeti v roke in ga uporabiti.

Učenje tujih besed    

Kdor se uči na pamet, si bo zapomnil besedo le kratkoročno. Najbolje je poiskati miselno asociacijo po pomenu in zvoku. Če si na primer želimo zapomniti izgovorjavo in pomen italijanske besede »cantare« si to lahko zapomnimo z zamišljanjem, kako operni pevec Pavarotti stoji v »kanti« za smeti in poje.  Za angleško besedo »brick« si lahko predstavljamo, kako so hiše v Angliji narejene iz briketov.

Dobro je, da besede, ki se uporabljajo za določeno tematiko združimo. Na primer za kino: movie, actor, tickets, itd. Koristno je tudi gledati in poslušati angleške reklame.

Uporaba kartoteke

Za ponavljanje je primerna škatla s karticami. Na vsako karto napišete besedo, ki si jo želite zapomniti. V tujem jeziku spredaj, v slovenščini zadaj. Kartice z novo snovjo (ali besedami) so postavljene v prvi predalček. Najprej pogledate novo snov, npr. italijansko besedo in nato od zadaj slovenski pomen. Kartice s snovjo, ki jo že poznate, zdrsnejo v naslednji predalček, tiste, ki jih še ne obvladate ostanejo v prvem predalu.

Vsakdo lahko sam določi intervale ponovitev, vendar je priporočljivo to početi po enem dnevu, po enem tednu, po štirih tednih in po osmih tednih. Za vsak interval uredimo svoj predalček. Kadarkoli lahko pozabljena snov (beseda) zdrsne nazaj na začetek. Znane besede ali snov premaknemo v naslednji predalček. Ko je snov ali beseda prispela v zadnji predalček (po 8 tednih) smo si jo verjetno dolgoročno zapomnili.

 

Bolje gre v manjšem obsegu

Ni primerno čakati zadnji trenutek, da bi se potem cele dneve učili.

Osnovnošolec lahko v kratkoročni pomnilnik naenkrat shrani samo sedem novih podatkov – starejši učenci nekoliko več. Zato oblikujemo sveženj s sedmimi novimi pojmi. Po 20 minutah naredimo odmor in po njemu ne nadaljujemo z učenjem iste vsebine, temveč se na primer po učenju novih tujih besed lotimo učiti drug predmet – matematiko. Potem se ponovno vrnemo le učenju prvotne snovi.

Hitro pomnjenje pesmi

1. korak: Pesem preberite v celoti. Označite vse neznane besede.
2. korak: Poiščite neznane izraze ali vprašajte nekoga.
3. korak: Ponovno preberite pesem in vizualizirajte vsebino: Kaj vidite, slišite, čutite, vonjate na opisanih slikah? Te prizore lahko tudi narišete poleg besedila.
4. korak: Preberite besedilo naglas. Poudarite pomembne dele besedila s svojim glasom, s primernimi kretnjami in obrazom. Vizualno si predstavljajte vsak prizor.
5. korak: Zdaj pokrijte besedilo in ga poskusite reproducirati besedo za besedo. Če to ne deluje, znova koncentrirano poglejte posamezne odseke.

*   V Šoli hitrega branja in modrega učenja uporabljamo še malo izboljšano tehniko.

Lepljenje formul na določena mesta v stanovanju/ sobi:

Zakaj si težkih formul ne moremo zapomniti? Ker jih nismo videli dovolj pogosto, da bi jih lahko shranili v naš dolgoročni spomin. Najboljši način za pomnjenje formul je tam, kjer se uporabljajo. Formulo za elektriko torej nalepite na škatlo z varovalkami, formulo za pospeševanje v garaži in med kuhanjem se naučite formule za toplotno prevodnost. Po 3 tednih listke »post-it« odstranite ali zamenjate. S časom izgubijo svoj učinek, ker ste se jih preveč navadili.

Kako dešifrirati besedilo v treh ogledih

Sokolov prelet: za pridobitev pregleda nad celotnim besedilom, »skenirajte« naslove, uvodne in končne odstavke. Gre za ugotavljanje: Kaj so glavne teme? Kaj me zanima? Kaj moram vedeti? Kaj mi ni poznano?

Obhod mravelj: previdno preglejte besedilo. preberite posamezne odstavke, označite ključne vsebine in neznane besede. Kaj je najpomembnejše? Kaj ne razumem?

Veveričino zbiranje: Zberite vse informacije znova po temah obnovite besedilo s svojimi besedami ustno ali pisno. Kaj sem se naučil?

Ko tako pridemo do ključnih vsebin (veverice), jih zapišemo na levo polovico lista. Na drugo polovico vzporedno odgovorimo na vprašanja: Kaj to pomeni (razumevanje)?, Kje to lahko uporabim? Kdaj bi to lahko uporabil?

Pogodba o učenju:

Sliši se banalno, vendar ravno zaradi tega veliko učencev ne uspe: preberejo sem in tja, zapišejo to in ono, ker ne razumejo, jim motivacija pade in na koncu se učijo na pamet. Pomaga , če si predhodno zapišejo svoj učni cilj. Na primer: Danes želim učno snov razumeti, jutri si bom izpisal ključne vsebine in pripadajoče besede. Pisni zapisi so kot pogodba s samim seboj, zato lahko vedno pogledate zapisano in preverite, če zapisano uresničujete.

Zastavite neprijetna vprašanja:

Arabski pregovor: “Dobro vprašati, pomeni veliko vedeti.” Vprašanja spodbujajo razmišljanje in aktivno, kritično preučevanje teme. Postavljanje dobrih vprašanj zasidra učno snov v spomin in aktivira že usvojeno znanje.

Lahko preizkusite tako, da si pred  branjem brez pretiranega razmišljanja zapišite pet vprašanj in nato poskusite na dve od teh odgovoriti. Preberite besedilo in se vrnite k vprašanjem. Vnaprejšnja vprašanja vam pomagajo, da ostanete med branjem osredotočeni (zlasti na internetu) in se ne oddaljite od vsebine.

Poskušam pozabiti!

Če si neke formule ali izreka ne moremo zapomniti, Lahko tudi poskusimo s tem, da možgane prelisičimo. Na kos papirja napišemo formulo, se osredotočimo nanjo pet do sedem sekund, nato pa papir  zmečkamo in vržemo v smeti. Nato aktivno poskusimo pozabiti formulo. Ali to nekako deluje?

Asociativna mapa – zemljevid idej:

Drug način zbiranja idej je uporaba miselne mape. Na sredino lista papirja narišemo v prispodobi sliko, ki nas bo spomnila na naslov ali temo učne snovi. Iz nje povlečemo veje, ki predstavljajo ključna področja ali podpoglavja učne snovi. Te razvejamo kot pri drevesni strukturi na manjše veje, ki predstavljajo ključne teme ali besede. Z zemljevidom idej lahko pripravite odlično osnovo za pisanje eseja ali spisa in ne pozabite nobene vsebine ter ohranite rdečo nit.

 

Da začnemo učne tehnike samostojno uporabljati, je potrebno nekaj potrpljenja in vaje. Verjamem, da se bo po začetnem vloženem trudu ponovno razvilo veselje do učenja in ohranilo živce.